Cyklokapron 293

+

V sklopu projekta Mittelmeerland se je odvila prva desde estih delavnic na temo razvoja ira obale Sredozemlja, desde Dubrovnika, Tangerja, Tripolija, Istanbula, Aleksandrije en VSE hacen Haife. Mesta sredozemske obale povezujejo tevilne Skupne znailnosti, ne glede na nacionalne meje. Na podlagi zgodovine, geografije en klimatskih razmer mediteranske regije bi lahko govorili o sredozemski geografski celoti, pa ki je bila v zadnjem stoletju zaradi politinih, religioznih en vzrokov drugih, razdeljena. Celostno obravnavanje obmoja bi odprlo monosti za oblikovanje bolj enotnih smernic razvoja mediteranskih regij. V blinji prihodnosti Jim namre zaradi porasta globalne Trgovine, obremenjenosti pristani en turistine zanimivosti pretijo infrastrukturne raziritve, ki bi utegnile koditi bioloki raznovrstnosti Sredozemlja. Desetdnevna delavnica v organizaciji londonske AA Architectural Association School de Arquitectura je potekala v zaetku februarja v Dubrovniku. Petindvajset tudentov iz sedmih razlinih Evropskih drav je vaina mentorstvom Medine Altiok, Krunoslava Ivaniina ter z asistenco tudentov zagrebke Fakultete za arhitekturo, obravnavalo obalo en zaledni Celinski del obmoja upanije Dubrovniko-neretvanske, mascota natanneje karakteristinih lokacij na 113 kilometros obale ter znailne Konflikte med naravno krajino, industrijo en turizmom. V-l prvem delavnice je za analizo lo stanja en vrednotenje obstojeih dejavnosti, razlembo zazidalne tipologije na posameznih obmojih ter predstavitev bistvenih problemov, ki pestijo posamezne lokacije na T. I. Cartá narativnih. Dubrovnik, neko utrjeno srednjeveko en daneses sredie upanije, je pristaniko en predvsem turistino mesto, ki se sooa s povsem drugano problematiko kot obmoje izliva Reke Neretve, kjer je bogat naravni hábitat omejen s pristaniem Ploe. Para manje industrijsko mesto je zaradi pristania, ki preskrbuje zaledje, najhitreje razvijajoe se mesto okolju v tem, hkrati pa Bosni en Herzegovini omogoa edinstveni dostop hacer Jadranskega morja. Razvoj pristania, ki je nartovan v prihodnjih letih, bo ogrozil obmoje naravnega habitata izliva Reke Neretve, agrikulturnega obmoja z velikimi mandarina nasadi, potencialnim izvoznim blagom. Hitro razvijajoemu se mestu Ploe zaradi hribovitega ozadja primanjkuje prostora za iritev stanovanjskih en rekreacijskih obmoij ter javnega prostora. Mesto nima ustrezne infrastrukture urbana en deluje kot Industrijska cona, v kateri ivijo pristaniki delavci. Obenem se v neposredni bliini razteza naravno okolje BORRAR Neretve, ki bi z nekaj posegi lahko zagotovilo mnoge rekreacijske monosti en ustrezneje bivalne povrine. V DeltI je sicer vrsta neprimernih zazidav, ki so sprva sluile kot kolibe ob obdelovani zemlji, daneses pa v Njih ljudje tudi bivajo. V zaledju delte bi lahko zagotavljali ustrezneje bivalne razmere za zaposlene v okolici. Mediteranske otoke, v tem primeru Mljet, poleg zapuanja mladega domaega prebivalstva, ogroa predvsem nenadzorovani vdor tujega kapitāla v naravno en tudi pravno nezaiteno okolje. Slaba tretjina Otoka je zaitena kot parque nacionalni, por lo medtem ko na jugu nartovani Hotelski Kompleksi, ki bodo ogrozili naravni hábitat Otoka ter njegove vodné favne en Flore. Predlog delavnice je bil, da bi celoten otok postal posebne vrste parque Naravni, v katerem bi spodbujali sodelovanje med gostujoimi biológicament, raziskovalci, agrikulturnimi delavci en lokalnim prebivalstvom. Na ta bi Nain spodbudili alternativne naine razmiljanja o prostoru kot neomejenem viru naravnih dobrin. Namesto enostransko usmerjenega turizma bi omogoili izmenjavo znanj en la vena Tako ter pripomogli k Lokalni samozavesti. Obenem bi omogoili Bolje povezovanje Otoka z svetom razvitejim celinskim. Celino zaznamujejo prenapolnjena turistina mesta kot je Dubrovnik ali pa opuena manja zgodovinsko zanimiva mesteca, kot npr. Ston. Vzpostavitev novih turistinih poti bi lahko razbremenilo prva en druga vkljuila v Sklop ogledov. Na ta bi Nain premagovali nasprotja med preobremenjenostjo enih en izkljuenostjo drugih predelov. tudenti en strokovnjaki z razlinih arhitekture podroij, urbanizma en vodami z upravljanja tan na delavnici skupaj izoblikovali vizijo razvoja obale desde Dubrovnika hacer Plo, ki bo v prihodnosti lahko sluila kot vir informacij en predlogov nartovalcem prostora. Sredozemsko obmoje drav v procesu tranzicije je e posebej ranljivo zaradi vdora tujega kapitāla, ki z gradnjo industrijsko-trgovskih Infrastruktur en turistinih kompleksov izrazito enosmerno sledi svojim ciljem en izkoria danosti lokalnega okolja BREZ povratne odgovornosti. V kolikor dravne prostorske politike nimajo pripravljenih ustreznih smernic en reitev alternativnih, se tovrstne gradnje hitro irijo po celotnem Mediteranu en povzroajo nepopravljivo Kodo lokalnim okoljem. e élite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se registrirate. Hvala.